Постинг
19.06.2012 22:41 -
Кој беше Ванчо Михајлов
KOJ BESHE VANCHO MIHAJLOV
Nikogash ne stapna vo Makedonija!
Vancho Mihajlov, roden vo shtipsko Novo Selo, se shkoluval vo egzarhiski uchilishta, zavrshil srpska gimnazija vo Skopje, a studiral pravo vo Sofija
Pishuva: Viktor Cvetanoski
Koj e Ivan Mihajlov chie ime se povrzuva so temnite petna na makedonskoto minato? Koj e chovekot koj od pochetokot na dvaesettite godini dejstvuval spored svoi pravila vo makedonskata revolucionerna borba? Za kakva Makedonija se borel toj?
Mihajlov e roden vo 1896 godina, vo shtipsko Novo Selo od kade shto poteknuvaat mnogumina poznati Makedonci, koi na eden ili na drug nachin ja kroele makedonskata sudbinata. Najprvo uchel vo egzarhiskoto uchilishte vo svoeto rodno mesto, a vo 1907 godina tatkoto Mihail (Mishe) Gavrilov zaedno so nego prebegal vo Bugarija. Ottamu, povtorno se vratil vo Shtip po proglasuvanjeto na Hurietot na Mladoturskata revolucija, kade shto go prodolzhil shkoluvanjeto. Se shkoluval i vo bugarsko, i vo tursko i vo srpsko uchilishte. Tri godini uchel vo poznatata bugarska Egzarhiska gimnazija vo Solun, a po Balkanskite vojni i okupacijata na Makedonija od Srbite go dooformil srednoto obrazovanie vo srpskata gimnazija vo Skopje.
Za vreme na Prvata svetska vojna, koga Makedonija bila okupirana od bugarskata vojska, tri godini rabotel kako sekretar-blagajnik vo opshtinata vo Shtip. Vo 1918 godina bil regrutiran vo bugarskata armija, a po nejzinata kapitulacija stasal vo Sofija, kade shto se zapishal na Pravniot fakultet. Vo 1919 godina, po formiranjeto na avtonomistichkata VMRO, mu stanal sekretar na Todor Aleksandrov.
“Po otkrivanjeto na sorabotkata na Todor Aleksandrov so pretstavnicite na sovetska Rusija, pominuva kaj negovite neprijateli od kampot na aktuelnata bugarska vlast. Tesno sorabotuval so ministri na bugarskata vlada, osobeno so generalot Ivan V’lkov i drugi. Uchestvuval vo podgotovkite za likvidiranje na Aleksandrov, na demokratskite sili vo VMRO od redovite na sandanistite, vo pirinskiot del na Makedonija, kako i na nekoi istaknati makedonski komunisti, megju koi i na Dimo Hadzhi Dimov”, pishuva akademik Katardzhiev, vo predgovorot na knigata na Mihajlov – Po trnliviot pat na makedonskoto osloboditelno delo.
Kampanjata na ubivanje na kadrite na makedonskoto nacionalno dvizhenje shto ja zapochnal Mihajlov vo Gorna Dzhumaja (deneshen Blagoevgrad) po ubistvoto na Aleksandrov zafatila shiroki razmeri i traela se’ do 1934 godina koga vo Bugarija bil izvrshen prevrat, a negovata VMRO zabraneta. Povekjetemina likvidirani gi proglasuval za zagovornici vo ubistvoto na Aleksandrov, iako ovoj nemal dobro mislenje za nego. Toa najdobro mozhe da se vidi od edno pismo shto mu go ispratil edna godina pred smrtta. Vo nego, Aleksandrov mu zabelezhuva deka e rasean i go obvinuva deka mu gi otvoral pismata. Bara da stavi red na rashodite i da pravi ekonomija na narodnite pari: “Da ne se rashetuvash chesto so avtomobil i pajton i da ne se vrtkash vo ‘Alkazar’ i drugi slichni kafeani (bliski lica do organizacijata govorele za tebe: ‘Toj shto ne stapnuva na noze’… ili ‘Toj shto ne sleguva od avtomobil ili pajton’…)”, kje mu napishe Aleksandrov. Istovremeno, insistira da go sredi prashanjeto so parite so Kiril Prlichev i Georgi Bazhdarov i da pravat ekonomii so niv, potsetuvajkji go deka se shirele glasovi od nivnite bliski, deka fatil losh pat, pa poradi toa se plashi deka kje se orezili sebe si, a i Organizacijata i lichno nego. Aleksandrov bara Mihajlov da vnimava da ne gi ostava nezavrsheni najvazhnite raboti i da obrnuva pogolemo vnimanie na opshtestvenoto mislenje i da go soobrazuva svojot zhivot so polozhbata koja ja zazema vo VMRO.
Pred da pobegne vo Turcija, Mihajlov deset godini od Pirinska Makedonija sozdal svoe carstvo i stanal neprikosnoven gospodar i neodminliva lichnost vo politikata na togashniot bugarski premier, resenchanecot Andrej Ljapchev, koj mu dozvoluval da pravi shto saka.
Ivan Mihajlov vo emigracija zhiveel sheesetina godina. Po begstvoto vo 1934 godina, vo Turcija ostanal chetiri godini, a ottamu zaminal vo Polska, kade shto se zadrzhal se’ do napadot na Germanija vo 1939 godina koga se prefrlil vo Zagreb. Celi tri godini za vreme na vojnata bil gostin na ustashkiot poglavar Ante Pavelikj. Vo Makedonija nikogash ne vlegol, nikogash nema da obleche komitska obleka, nema da zeme pushka v raka i nema da vleze so cheta vo Vardarskiot del na Makedonija, kako shto go pravele toa negovite prethodnici. Site naredbi za likvidacii kje gi dava od kancelarija. Edinstveno vo Skopje kje go donesat Germancite pri krajot na 1944 godina za da formira makedonska drzhava pod niven protektorat. Koga videl deka nema nikakva poddrshka megju narodot, so avion bil prefrlen vo Avstrija, kade shto dolgo vreme se kriel zaedno so svojata sopruga, za konechno da se prefrli vo Italija i tamu da ostane do krajot na svojot zhivot. Pochina vo Rim vo 1990 godina na 94-godishna vozrast.
Akademik Gane Todorovski veli deka vanchovistichkata ideja kako importirana ideologija se zarodila vo zdodevnite emigrantski denovi i taa nema nikakva vrska so izvornite sushtini na makedonskata duhovna i bitova tradicija. “Sam, ochajno sam i podisplashen i podizguben srede vitlavicite na otreznuvachko vreme, bez mozhnost realno da korespondira so zdravite sili na svoeto vreme i na svojata rodnokrajna sredina, toj, Ivan Mihajlov samiot i si presudi na site svoi neuspesi i nevoli… Samiot fakt shto ovoj nash nesuden naroden predvodnik, nad sedumdeset godini kje talka po pobliska i podalechna tugjina za da ja gradi nadvor od Makedonija mechtata za makedonska srekja, nema nikakva praktichna osnova!”, pishuva Todorovski vo predgovorot na knigata Stogodishna segashnost na Veroljub Andonovski.
Dodeka e vo Rim, Mihajlov najgolema poddrshka, pred se’, finansiska, kje ima od Makedonskata patrioticheska organizacija (MPO) i od nekoi makedonski i bugarski emigranti od koi sozdal razgraneta agentura za da gi sledi sostojbite vo Makedonija. Eden period kje bide finansiran i od tajnite sluzhbi na Todor Zhivkov. Toa prvpat go otkri pred nekolku godini bivshiot politichki sovetnik na komunistichkiot lider na Bugarija, Kostadin Chakarov. Toj veli deka tie go finansirale Mihajlov, zashto bil rozhba na bugarskata kauza! Spored nego, togashnata Drzhavna sluzhba za bezbednost na Bugarija prva go pobarala Mihajlov vo Rim, sakajkji da dojde do dokumentacijata shto ja poseduval. Vo 1975 godina bila povedena akcija za sobiranje dokumenti i arhivski materijali. Togash vospostavile kontakt i so lugje na Mihajlov, koj kako shto objasnuva, dal mnogu za bugarskata kauza. Chakarov veli deka Mihajlov go pomagale najmalku shest godini, od 1975 godina, pa se’ do 1982-83 godina.
Po tvrdenjata na Chakarov deka Mihajlov bil finansiran od tajnite sluzhbi na Todor Zhivkov, reagiraa pretstavnici na Makedonskata patriotska organizacija. Tie velat deka toj se izdrzhuval od dobrovolni prilozi na makedonski iselenici. Georgi Mladenov, eden od liderite na ovaa probugarska organizacija, izjavi deka Mihajlov celo vreme dodeka bil vo Rim dobival opredelena plata. So pari na dobrovolni dariteli vo centarot na Toronto, Kanada, bil kupen golem imot, koj podocna bil prodaden poradi toa shto, kako shto veli, otkrile deka chovekot shto stopanisuval so nego bil agent na Titova Jugoslavija. Parite gi prefrlile vo Centralniot komitet na MPO vo SAD.
Od kamatite na tie pari Mihajlov dobival plata, prvite dobrovolni prilozi za Mihajlov gi dal nekoj iselenik Pargov od okolinata na Solun. Spored Mladenov, dobrovolnite prilozi gi davale vozrasni iselenici koi vo SAD i vo Kanada zaminale po 1913 godina, koi poteknuvale od Makedonija i imale bugarsko samochuvstvo. “Prashanjeto beshe da ne go napushtime… Ushte vo tekot na avgust 1967 godina, Asen Avramov mi reche na zheleznichkata stanica vo Rim: “Gosho, kje te zamolam neshto: da ne go ostavite Radko (eden od psevdonimite na Mihajlov, ime shto go koristi makedonskoto zdruzhenie, n.z.), da ni se smeat lugjeto”, raskazhuva Mladenov, koj na makedonskata javnost i’ e poznat po skandalot na osnovachkoto sobranie na Zdruzhenieto Radko, koe pred desetina godini se odrzha vo hotelot Holidej in vo Skopje. Togash dve mladi momchinja vo znak na protest vo salata kade shto se odrzhuvashe sobranieto frlija dimni bombi. Od chlenovi na Radko beshe pretepan i makedonskiot novinar Spase Shuplinovski.
Za Mihajlov golemo interesiranje projavile i togashnite jugoslovenski sluzhbi, posebno bezbednosnite sili od Makedonija, koi ostvaruvale kontakti so nekoi lugje bliski do nego, megju drugoto, so namera da dojdat i do negovata ogromna dokumentacija. Se zboruva deka nekoi makedonski poeti i pisateli koi prestojuvale vo Rim sakale da go posetat, no gi odbil so obrazlozhenie deka ne mu se nivo za da gi primi.
Vo emigrantskite godini vo Rim, Mihajlov kje gi napishe i objavi chetirite toma Spomeni. Osven prviot, koja e avtobiografski i kratok, ostanatite se moshne obemni, so po 1.000 stranci. Podgotvil i petti tom, no dosega nikoj go nema izdadeno. Se zboruva deka ostavil ogromna arhiva koja, spored sigurni bugarski izvori, e prenesena vo Sofija.
Nikogash ne stapna vo Makedonija!
Vancho Mihajlov, roden vo shtipsko Novo Selo, se shkoluval vo egzarhiski uchilishta, zavrshil srpska gimnazija vo Skopje, a studiral pravo vo Sofija
Pishuva: Viktor Cvetanoski
Koj e Ivan Mihajlov chie ime se povrzuva so temnite petna na makedonskoto minato? Koj e chovekot koj od pochetokot na dvaesettite godini dejstvuval spored svoi pravila vo makedonskata revolucionerna borba? Za kakva Makedonija se borel toj?
Mihajlov e roden vo 1896 godina, vo shtipsko Novo Selo od kade shto poteknuvaat mnogumina poznati Makedonci, koi na eden ili na drug nachin ja kroele makedonskata sudbinata. Najprvo uchel vo egzarhiskoto uchilishte vo svoeto rodno mesto, a vo 1907 godina tatkoto Mihail (Mishe) Gavrilov zaedno so nego prebegal vo Bugarija. Ottamu, povtorno se vratil vo Shtip po proglasuvanjeto na Hurietot na Mladoturskata revolucija, kade shto go prodolzhil shkoluvanjeto. Se shkoluval i vo bugarsko, i vo tursko i vo srpsko uchilishte. Tri godini uchel vo poznatata bugarska Egzarhiska gimnazija vo Solun, a po Balkanskite vojni i okupacijata na Makedonija od Srbite go dooformil srednoto obrazovanie vo srpskata gimnazija vo Skopje.
Za vreme na Prvata svetska vojna, koga Makedonija bila okupirana od bugarskata vojska, tri godini rabotel kako sekretar-blagajnik vo opshtinata vo Shtip. Vo 1918 godina bil regrutiran vo bugarskata armija, a po nejzinata kapitulacija stasal vo Sofija, kade shto se zapishal na Pravniot fakultet. Vo 1919 godina, po formiranjeto na avtonomistichkata VMRO, mu stanal sekretar na Todor Aleksandrov.
“Po otkrivanjeto na sorabotkata na Todor Aleksandrov so pretstavnicite na sovetska Rusija, pominuva kaj negovite neprijateli od kampot na aktuelnata bugarska vlast. Tesno sorabotuval so ministri na bugarskata vlada, osobeno so generalot Ivan V’lkov i drugi. Uchestvuval vo podgotovkite za likvidiranje na Aleksandrov, na demokratskite sili vo VMRO od redovite na sandanistite, vo pirinskiot del na Makedonija, kako i na nekoi istaknati makedonski komunisti, megju koi i na Dimo Hadzhi Dimov”, pishuva akademik Katardzhiev, vo predgovorot na knigata na Mihajlov – Po trnliviot pat na makedonskoto osloboditelno delo.
Kampanjata na ubivanje na kadrite na makedonskoto nacionalno dvizhenje shto ja zapochnal Mihajlov vo Gorna Dzhumaja (deneshen Blagoevgrad) po ubistvoto na Aleksandrov zafatila shiroki razmeri i traela se’ do 1934 godina koga vo Bugarija bil izvrshen prevrat, a negovata VMRO zabraneta. Povekjetemina likvidirani gi proglasuval za zagovornici vo ubistvoto na Aleksandrov, iako ovoj nemal dobro mislenje za nego. Toa najdobro mozhe da se vidi od edno pismo shto mu go ispratil edna godina pred smrtta. Vo nego, Aleksandrov mu zabelezhuva deka e rasean i go obvinuva deka mu gi otvoral pismata. Bara da stavi red na rashodite i da pravi ekonomija na narodnite pari: “Da ne se rashetuvash chesto so avtomobil i pajton i da ne se vrtkash vo ‘Alkazar’ i drugi slichni kafeani (bliski lica do organizacijata govorele za tebe: ‘Toj shto ne stapnuva na noze’… ili ‘Toj shto ne sleguva od avtomobil ili pajton’…)”, kje mu napishe Aleksandrov. Istovremeno, insistira da go sredi prashanjeto so parite so Kiril Prlichev i Georgi Bazhdarov i da pravat ekonomii so niv, potsetuvajkji go deka se shirele glasovi od nivnite bliski, deka fatil losh pat, pa poradi toa se plashi deka kje se orezili sebe si, a i Organizacijata i lichno nego. Aleksandrov bara Mihajlov da vnimava da ne gi ostava nezavrsheni najvazhnite raboti i da obrnuva pogolemo vnimanie na opshtestvenoto mislenje i da go soobrazuva svojot zhivot so polozhbata koja ja zazema vo VMRO.
Pred da pobegne vo Turcija, Mihajlov deset godini od Pirinska Makedonija sozdal svoe carstvo i stanal neprikosnoven gospodar i neodminliva lichnost vo politikata na togashniot bugarski premier, resenchanecot Andrej Ljapchev, koj mu dozvoluval da pravi shto saka.
Ivan Mihajlov vo emigracija zhiveel sheesetina godina. Po begstvoto vo 1934 godina, vo Turcija ostanal chetiri godini, a ottamu zaminal vo Polska, kade shto se zadrzhal se’ do napadot na Germanija vo 1939 godina koga se prefrlil vo Zagreb. Celi tri godini za vreme na vojnata bil gostin na ustashkiot poglavar Ante Pavelikj. Vo Makedonija nikogash ne vlegol, nikogash nema da obleche komitska obleka, nema da zeme pushka v raka i nema da vleze so cheta vo Vardarskiot del na Makedonija, kako shto go pravele toa negovite prethodnici. Site naredbi za likvidacii kje gi dava od kancelarija. Edinstveno vo Skopje kje go donesat Germancite pri krajot na 1944 godina za da formira makedonska drzhava pod niven protektorat. Koga videl deka nema nikakva poddrshka megju narodot, so avion bil prefrlen vo Avstrija, kade shto dolgo vreme se kriel zaedno so svojata sopruga, za konechno da se prefrli vo Italija i tamu da ostane do krajot na svojot zhivot. Pochina vo Rim vo 1990 godina na 94-godishna vozrast.
Akademik Gane Todorovski veli deka vanchovistichkata ideja kako importirana ideologija se zarodila vo zdodevnite emigrantski denovi i taa nema nikakva vrska so izvornite sushtini na makedonskata duhovna i bitova tradicija. “Sam, ochajno sam i podisplashen i podizguben srede vitlavicite na otreznuvachko vreme, bez mozhnost realno da korespondira so zdravite sili na svoeto vreme i na svojata rodnokrajna sredina, toj, Ivan Mihajlov samiot i si presudi na site svoi neuspesi i nevoli… Samiot fakt shto ovoj nash nesuden naroden predvodnik, nad sedumdeset godini kje talka po pobliska i podalechna tugjina za da ja gradi nadvor od Makedonija mechtata za makedonska srekja, nema nikakva praktichna osnova!”, pishuva Todorovski vo predgovorot na knigata Stogodishna segashnost na Veroljub Andonovski.
Dodeka e vo Rim, Mihajlov najgolema poddrshka, pred se’, finansiska, kje ima od Makedonskata patrioticheska organizacija (MPO) i od nekoi makedonski i bugarski emigranti od koi sozdal razgraneta agentura za da gi sledi sostojbite vo Makedonija. Eden period kje bide finansiran i od tajnite sluzhbi na Todor Zhivkov. Toa prvpat go otkri pred nekolku godini bivshiot politichki sovetnik na komunistichkiot lider na Bugarija, Kostadin Chakarov. Toj veli deka tie go finansirale Mihajlov, zashto bil rozhba na bugarskata kauza! Spored nego, togashnata Drzhavna sluzhba za bezbednost na Bugarija prva go pobarala Mihajlov vo Rim, sakajkji da dojde do dokumentacijata shto ja poseduval. Vo 1975 godina bila povedena akcija za sobiranje dokumenti i arhivski materijali. Togash vospostavile kontakt i so lugje na Mihajlov, koj kako shto objasnuva, dal mnogu za bugarskata kauza. Chakarov veli deka Mihajlov go pomagale najmalku shest godini, od 1975 godina, pa se’ do 1982-83 godina.
Po tvrdenjata na Chakarov deka Mihajlov bil finansiran od tajnite sluzhbi na Todor Zhivkov, reagiraa pretstavnici na Makedonskata patriotska organizacija. Tie velat deka toj se izdrzhuval od dobrovolni prilozi na makedonski iselenici. Georgi Mladenov, eden od liderite na ovaa probugarska organizacija, izjavi deka Mihajlov celo vreme dodeka bil vo Rim dobival opredelena plata. So pari na dobrovolni dariteli vo centarot na Toronto, Kanada, bil kupen golem imot, koj podocna bil prodaden poradi toa shto, kako shto veli, otkrile deka chovekot shto stopanisuval so nego bil agent na Titova Jugoslavija. Parite gi prefrlile vo Centralniot komitet na MPO vo SAD.
Od kamatite na tie pari Mihajlov dobival plata, prvite dobrovolni prilozi za Mihajlov gi dal nekoj iselenik Pargov od okolinata na Solun. Spored Mladenov, dobrovolnite prilozi gi davale vozrasni iselenici koi vo SAD i vo Kanada zaminale po 1913 godina, koi poteknuvale od Makedonija i imale bugarsko samochuvstvo. “Prashanjeto beshe da ne go napushtime… Ushte vo tekot na avgust 1967 godina, Asen Avramov mi reche na zheleznichkata stanica vo Rim: “Gosho, kje te zamolam neshto: da ne go ostavite Radko (eden od psevdonimite na Mihajlov, ime shto go koristi makedonskoto zdruzhenie, n.z.), da ni se smeat lugjeto”, raskazhuva Mladenov, koj na makedonskata javnost i’ e poznat po skandalot na osnovachkoto sobranie na Zdruzhenieto Radko, koe pred desetina godini se odrzha vo hotelot Holidej in vo Skopje. Togash dve mladi momchinja vo znak na protest vo salata kade shto se odrzhuvashe sobranieto frlija dimni bombi. Od chlenovi na Radko beshe pretepan i makedonskiot novinar Spase Shuplinovski.
Za Mihajlov golemo interesiranje projavile i togashnite jugoslovenski sluzhbi, posebno bezbednosnite sili od Makedonija, koi ostvaruvale kontakti so nekoi lugje bliski do nego, megju drugoto, so namera da dojdat i do negovata ogromna dokumentacija. Se zboruva deka nekoi makedonski poeti i pisateli koi prestojuvale vo Rim sakale da go posetat, no gi odbil so obrazlozhenie deka ne mu se nivo za da gi primi.
Vo emigrantskite godini vo Rim, Mihajlov kje gi napishe i objavi chetirite toma Spomeni. Osven prviot, koja e avtobiografski i kratok, ostanatite se moshne obemni, so po 1.000 stranci. Podgotvil i petti tom, no dosega nikoj go nema izdadeno. Se zboruva deka ostavil ogromna arhiva koja, spored sigurni bugarski izvori, e prenesena vo Sofija.
Следващ постинг
Предишен постинг
Човек не може да разбере кой е бил Ванчо Михайлов (роден во Ново село,Щипско),додека не прочете неговата книга "Ванче Михайлов срещу Сталин"! Прочети я друже,прочети я,па после думай за Ванче!!!
цитирайТи прочитај само колку Македонска крв лежи на неговата совест и душа ...доволно ќе да е!Убиецот си е убиец и после неговата смрт!
цитирай
