Mnogu chovechka krv mozheshe da bide poshtedena. Pa, 5 maj 1924 godina oznachuva presvrtnica vo istorijata na makedonskoto dvizhenje i taa presvrtnica ne beshe nitu kon ‘levo, nitu kon ‘desno, nitu kon napredok, nitu kon mir, tuku pravo kon tragedija i obilno krvavenje”. Ova go napisha amerikanskiot pisatel i publicist so makedonsko poteklo, Stojan Hristov, koj za vreme na tragichnite bratoubistva na Makedoncite bil neposreden svedok, izvestuvajkji za nekoi amerikanski vesnici.
Vo krvavata presmetka shto zapochnala po ubistvoto na Aleksandar Protogerov vo 1928 godina, od povidnite lichnosti na avtonomistichkata VMRO na edna strana se nashle trojcata pretstavnici na Zadgranichnoto pretstavnishtvo – Kiril Prlichev, Georgi Bazhdarov i Naum Tomalevski i tretiot chlen na Centralniot komitet na organizacijata – Georgi Pop Hristov, a na drugata, Ivan Mihajlov.
Site likvidacii na svoite protivnici shto kje gi pochne vo 1924 godina,Vanco Mihajlov kje gi povrzuva i kje gi pravda so ubistvoto na Todor Aleksandrov, obvinuvajkji gi zhrtvite deka uchestvuvale ili, pak, bile inspiratori na golemiot zagovor. Mihajlov kje isprati trojca teroristi da go likvidiraat Protogerov, koj bil chlen na Centralniot komitet, kade chlen bil i Georgi Pop Hristov. Togash izdal i posebno kominike vo koe kje navede: “Minatiot kongres na VMRO mu dade mandat na Centralniot komitet, izbran od nego, da gi bara i da gi kazni vinovnicite za ubistvoto na T. Aleksandrov. Vo direktna vrska so toa reshenie e izvrsheno ubistvoto na Al. Protogerov na 7 juli. I drugi visoki interesi na makedonskoto delo ja napravija neophodna prezemenata kaznena merka na 7 juli”, kje i objasni Mihajlov na javnosta zoshto naredil da se ubie generalot vo 1928 godina.
Ovaa negova odluka podocna kje ja potvrdi Kongresot shto kje go zakazhe sam i vo koj kje vlezat negovi lugje. Celi dva dena kje im objasnuva na delegatite zoshto ja donel odlukata za ubistvoto na drug chlen na CK na VMRO. Kongresot kje izglasa rezolucija, vo koja stoi deka Protogerov ushte pred septemvri 1924 godina, sluzhejkji se so zabludi i intrigi, postojano se stremel da go izvalka chistiot lik na Aleksandrov i deka od sobranite podatoci i avtentichnite dokumenti pretstaveni pred kongresot, bilo dokazhano deka bil souchesnik kako vo podgotovkata, taka i pri samoto izvrshuvanje na toa ubistvo.
No D-r Zoran Todorovski tvrdi deka ubistvoto na Todor Aleksandrov bilo izvrsheno spored scenario na Ivan Mihajlov i na voeniot vrv na Bugarija. Bilo predvideno Aleksandrov da bide ubien vo prisustvo na Aleksandar Protogerov, nego da go ostavat zhiv i seta vina da se frli vrz nego i da se dobie vpechatok deka toj ja organiziral likvidacijata na liderot na avtomistichkata VMRO. D-r Todorovski podolgo vreme ja istrazhuva dejnosta na Aleksandrov i na Mihajlov. “Deka zad likvidacijata na Todor Aleksandrov stoi Ivan Mihajlov upatuvaat mnogu fakti i soznanija do koi dojdov chitajkji gi napisite i spomenite okolu ubistvoto i vrshejkji rekonstrukcija na ovoj krvav nastan. Smetam deka neposreden organizator na likvidacijata e Mihajlov zaedno so bugarskiot dvor, potochno ministerot na vojskata Ivan V’lkov. Kako sekretar na avtomistichkata VMRO, toj gi drzheshe kontaktite so V’lkov, koj gi znaeshe site tajni i konspiracii okolu organizacijata”, podvlekuva Todorovski.

Vakvite tvrdenja gi potkrepuva i eden dokument od semejnata arhiva na Kiril Prlichev. Stojan Negovanski, eden od akterite na tie krvavi nastani, vo svoite sekjavanja okolu ubistvoto na Aleksandrov istaknuva deka Mihajlov kako sekretar na Todor Aleksandrov ja fotografiral celata negova korespondencija i im ja nosel na voenite lica. Kako shto pishuva Petar Shandanov, Mihajlov imal i specijalna dozvola potpishana od ministerot V’lkov, koja vazhela za cela Bugarija. So nea im se nareduvala na site voeni i administrativni vlasti da mu davaat celosna sorabotka na sopstvenikot.
Ubistvoto e izvrsheno po potpishuvanjeto na Majskiot manifest 1924 g.vo Viena, koj imashe cel obedinuvanje na makedonskite revolucionerni sili vo edinstven revolucioneren front za sozdavanje samostojna nezavisna makedonska drzhava ili, pak, na avtonomija vo ramkite na balkanska federacija. “Site tie nastani shto se sluchuvale okolu ovoj prokomunistichki manifest, za chie potpishuvanje dal soglasnost i Todor Aleksandrov, silno ja voznemirile bugarskata vlada zashto taa so toa gubela dotogash veren sojuznik. Normalno, kako sekoja drzhava, taa razmisluvala za chovek shto kje go zameni Aleksandrov i kje gi sproveduva bugarskite interesi”, dodava Todorovski. Toj objasnuva deka e mnogu neobichno shto vo toa vreme na chelo na najmasovnata makedonska revolucionerna organizacija so dolga tradicija doshol tokmu Ivan Mihajlov, nezavrshen student koj imal samo 25 godini, osobeno koga se znaelo deka vo nejzinite redovi imalo istaknati vojvodi i povekjemina intelektualci. Togash vo najvisokite organi na avtonomistichkata VMRO bile Kiril Prlichev, sinot na Grigor Prlichev, Georgi Bazhdarov, Naum Tomalevski, vojvodata Pancho Mihajlov i mnogu drugi poznati revolucioneri. Bugarskiot dvor i vlada nastojuvale na chelo na organizacijata da dojde pomlad i poslushen chovek preku kogo kje mozhat da manipuliraat so VMRO. Site drugi povidni iminja na organizacijata bile poiskusni i popoznati, pa taka se opredelile za Ivan Mihajlov, smeta makedonskiot istorichar.

Stojan Hristov veli deka omrazata, zavista, alchnosta, ambicijata i povredenite chuvstva bile dvizhechka sila vo nevidenoto megjusebno istrebuvanje na Makedoncite. Ivan Mihajlov, otkako vo 1924 godina gi izramnil smetkite so komunistite i so federalistite, vo 1928 godina odnovo ja otvoril ranata vo organizacijata i zasekol vo nea. Toa bea strashni godini, na sofiskite ulici i niz rechisi cela Bugarija megjusebno se istrebuvaa chlenovite na avtomistichkata VMRO, koi dotogash zaedno gi istrebija povekjeto levoorientirani makedonski revolucioneri.
Evropa bila vdzhashena. Sekoe utro sofiskite ulici osamnuvale so dva trupa na Makedonci, koi megjusebno se istrebuvale mihajlovistite i protogerovistite. Vo presmetkite shto traele celi pet godini padnale mnogu zhrtvi. Letoto 1933 godina zaemnoto istrebuvanje go dostignalo vrvot, a sedmicata koga megju sebe bile ubieni najmnogu Makedonci ja narekle Strashna ili Traurna sedmica.
Spored Kiril Prlichev (vo svoite spomeni shto za prvpat bea objaveni vo Sofija pred desetina godini, po povod ubistvoto na Aleksandar Protogerov, inaku sinot na Grigor Prlichev koj Pochinal vo 1944 godina vo Ohrid i e pogreban vo grobot na negoviot tatko), Mihajlov sakal da im dade do znaenje na site shto ne mislat kako nego i shto kje mu se isprechat na patot deka kje zavrshat kako Protogerov. Naredil da se likvidiraat novi lugje, site onie shto na eden ili na drug nachin mu prechele.
Prlichev pishuva deka ne mozhele da mu se sprotivstavat na Mihajlov, ne samo poradi toa shto bil poddrzhuvan od togashnata bugarska vlast i od emigrantskite organizacii koi nikogash ne bile vistinski informirani za trupovite na Makedoncite shto sekojdnevno se trkalale po sofiskite ulici, tuku i poradi toa shto raspolagal i so ogromni sumi pari shto gi ostvaruval od danocite shto im gi nametnuval na bednite selani vo Pirinska Makedonija i od mafijashkite raboti so koi se zanimavale negovite lugje. Vojnata se vodela i preku togashnite vesnici shto se izdavale, a Mihajlov mozhel da kupi ili da zaplashi sekogo, da objavi shto saka. Ako vlastite uapsele nekoi od ubijcite, najchesto gi osloboduvale poradi nedostig na dokazi. Pretstavnici na protogerovistite otishle i kaj carot Boris, koj celosno ja opravduval politikata na Andrej Ljapchev i ja zastapuval tezata deka vlasta i partiite ne trebalo da se meshaat vo toa shto se sluchuvalo vo VMRO, zashto bilo opasno. A po nemeshanjeto na vlasta i na takvite izjavi Mihajlov praktichno dobil dozvola da pravi shto saka.

Stojan Hristov cela prolet i leto ostanal vo Sofija i go sledel sekoj chin na makedonskata drama. Izvestuval od Bugarija koga po naredba na Ivan Mihajlov bil likvidiran Aleksandar Protogerov i od eden balkon na Voeniot klub vo centarot na Sofija ja gledal pogrebnata povorka. “Mnogumina od povorkata bea Makedonci. Mrtovecot beshe Makedonec. Negoviot ubien telohranitel, chij kovcheg go sledeshe generaloviot, isto taka, beshe Makedonec. Onie, koi i da se, shto gi zastrelaa generalot i negoviot telohranitel bea Makedonci. Ivan Mihajlov, koj gi potpisha smrtnite nalozi, beshe Makedonec. Kutra Makedonija!”, ja opishuva tazhnata scena od pogrebot na Protogerov, slika shto kje bide sekojdnevie vo Sofija povekje od pet godini.
Spored poznatiot amerikanski pisatel, koj kako pechalbarsko dete zaminal od Egejska Makedonija vo SAD, istrebuvachkata vojna shto pochnala po likvidacijata na generalot Protogerov bila direkten proizvod na lichni interesi. Vodachite ne im sluzhele na interesite na Makedonija, tuku na sopstvenite lichni interesi, a protiv makedonskata kauza.
“Epskata borba za sloboda vo koja iljadnici mazhi i zheni go izgubija zhivotot, sega beshe obesvetena i zloupotrebena od istite onie shto trebashe da ja chuvaat nejzinata svetost so sopstvenite zhivoti. Tie sega ne mislea na Makedonija; tie bea zhrtvi na sopstvenite kriminalni instinkti i se odnesuvaa polosho od gangsteri. Osnoven motiv za konfliktot ne beshe borbata megju edna i druga politichka filozofija, kako shto beshe koga komunistite gi razdvoija redovite na VMRO. Ova beshe vojna megju revolucioneri so isti boi. Lichnite interesi i strasti za odmazda se naogjaa vo osnovata na karanicata”, pishuva Hristov vo knigata Heroi i ubijci.
Toj veli deka logikata na ostroumniot Mihajlov, chij um bil kako kotle shto klokoti so zagovori i kontrazagovori, bila prifatete ili ostavete. “Taka govoreshe Mihajlov. A toj poseduva znaenje, logika i bleskav um, a da ne zboruvame za kurshumi i bombi”.
Hristov vo ekot na megjusebnite istrebuvanja na Makedoncite izvestuval za Chikago dejli njuz i se obidel da gi smiri zavojuvanite strani. Prvo se sretnal so Ivan Mihajlov, lichno go poznaval i so nego napravil intervju vo 1927 godina. Mihajlov na sredbata doshol so dvajca telohraniteli. “Tolku se smenil shto nikogash nemashe da go prepoznaam ako go bev videl na pat. Beshe mnogu poslab, a dlabokite ochi sega mu bea krvjosani i opkruzheni so krupni podochnici. Gledajkji go takov, so glava celosno kjelava na vrvot, obrazite propadnati, so istaknati jabolknicite, za moment si pomisliv deka gledam vo zhiv skelet. Ne bilo lesno da se izdavaat smrtni presudi, si pomisliv vo sebe. Vo Mihajlov imashe neshto grobarsko, neshto pogrebno, neshto uzhasno”, ja opishuva Hristov sredbata so liderot na teroristichkata VMRO, koj smetal deka postapuva pravilno i bil podgotven da gi pomiluva “predavnicite” ako prestanat da napagjaat i sebesi da se narekuvaat VMRO.
Go ostavil, kako shto veli, nesrekjnikot Mihajlov vo negovoto malo makedonsko kralstvo, so koe vladeel ushte shest godini i se vratil vo Sofija poln so mrachni misli, oti znael deka mozhe da gi napishe na parche hartija iminjata na site lugje shto vo pretstojnite denovi kje bidat ubieni.
I Petar Shandanov(Makedonskata javnost malku znae koj e Petar Shandanov. Za nego se dozna otkako vo 2002 godina bea objaveni negovite spomeni, koi se moshne vazhni za rasfetluvanje na nasheto poblisko minato, poradi toa shto toj bil direkten uchesnik vo mnogu nastani. Ja predvodel grupata shto ja ispratil Mihajlov vo Grona Dzhumaja za da gi likvidira navodnite organizatori na ubistvoto na Aleksandrov. Po ubistvoto na Protogerov mu se sprotivstavil i gi predvodel protogerovistite” negovota ekselencija Vaterlo, angliski ambasador vo Bugarija koga otishol da si zeme zbogum od negovoto visokopreosveshtenstvo Stefan, megju drugoto, rekol: “Bi sakal da go vidam toa junachishte Shandanov, koj so svoite kontraudari vrz lugjeto na Mihajlov, mozhe da go prinudi da prestane chovekot protiv kogo vlasta se pokazha nemokjna. Bi sakal da go pregrnam pred da ja napushtam Bugarija”.
Shandanov e roden e vo Ohrid vo 1895 godina vo ribarsko semejstvo, a pochinal vo 1971 godina vo Sofija. Celi 42 godini bil vo makedonskata revolucionerna borba) go videl vo ista sostojba. Bil bled kako duh. Pred nego na masata imalo kup dokumenti, so koi sakal da mu dokazhe kolku bil vinoven Mihajlov, koj, spored Shandanov, bil diktator i ubiec i oti mislel deka ima monopol na makedonskoto dvizhenje. “Beshe tazhno. Mojata molba da prestanat da prolevaat makedonska krv prozvuchi mnogu slabo i bespolezno. A, sepak, ne prezirav nitu eden, tuku gi sozhaluvav dvajcata zatoa shto bea izgnanici na zhivotot i se krieja od smrtta. Vo narednite shest godini od Bugarija, a osobeno vo Sofija sozdadoa krvava arena. Stana nesigurno da se peshachi po sofiskite ulici. Ne se znaeshe koga kje zaluta nekoj makedonski kurshum. Ne broev kolku lugje bea ubieni vo megjusebnata borba”, pishuva Hristov.
Otkako teroristite na Mihajlov gi likvidirale dvajcata pretstavnici na Zadgranichniot komitet, Georgi Bazhdarov i Naum Tomalevski, toj naredil da se grabnat semejstvata na posledniot zhiv pretstavnik na ova telo na organizacijata, Kiril Prlichev, i preostanatiot chlen na CK na VMRO, Georgi Pop Hristov. Gi odnesle v planina i gi prisilil da dadat pishani izjavi deka kje prestanat da se meshaat vo makedonskoto revolucionerno dvizhenje.
No, Shandanov i negovite privrzanici ne se predale. Otkako se spravile so golem broj positni mihajlovisti udrile mnogu blizu do koskata, ubivajkji go Jordan Gurkov, koj bil nekakov guverner na celoto revolucionerno kralstvo i glaven polkovnik na Mihajlov. Bil ubien i Simeon Eftimov, povikan od Zheneva da go ureduva vesnikot Makedonija na mihajlovistite. Go ubile dvajca protogerovisti. Eden od ubijcite bil zastrelan od policijata, a drugiot go ranile i go fatile zhiv, no i toj bil likvidiran dodeka se lekuval v bolnica.
“Poslednata decenija istorijata na komitadzhiite povekje gi tretira vnatreshnata vojna i samounishtuvanjeto otkolku konzistentnoto i nepokoleblivo ispolnuvanje na samata cel. Od doagjanjeto na Mihajlov na vlast, dvizhenjeto pretstavuvashe niza krvavi gletki megju samite komitadzhii, so nekoj revolucioneren chin vo neprijatelskiot kamp sproveden od strana na nekoj terorist za smetka na negoviot ili nejziniot zhivot. Nedovolni se doblesta i humanosta za da se istakne ili iskupi Mihajlovata epoha. Pishtolot i kamata bea reshenie za site vnatreshni konflikti i raskoli. Mihajlovoto vladeenje kje zamine vo istorijata na VMRO kako vladeenje na krvoprolevanjata i megjusebnoto istrebuvanje”, zakluchuva poznatiot amerikanski pisatel i novinar so makedonsko poteklo.
Koga Hristov prvpat dopatuval vo Bugarija vo 1927 godina se smetalo za retka chest da se bide blizok so Makedonec. No, koga si zaminal vo 1934 godina na Makedoncite bila frlena anatema. Lugjeto so potsmev gi narekuvale chikashki gangsteri. Pozicijata na Makedoncite vo Sofija pred da pochnat megjusebnite istrebuvanja bila slichna na onaa na Evreite vo Njujork. “Tie go pretstavuvaa ‘rbetot na ekonomskiot, profesionalniot, opshtestveniot, politichkiot i kulturniot zhivot na glavniot grad. Najvazhna lichnost vo rechisi sekoja dejnost verojatno e Makedonec ili barem polovina Makedonec. Lugjeto se falea so makedonskata krvna linija nebare taa gi udostojuvashe so poseben blagoslov”, pishuva Hristov…

Друже,по-арно и по-благо си е кога пишуваш на древната Бугарска Кирилица,а не на таа одречена уще преди 1500 години латиница.

ВМРО на Ванче Михайлов не било "негово",оти по тоа време немало десет-петнайсе ВМРО-та како денеска,а само едно,а ората си го сакали и го обичали! Мегьуособните борби во ВМРО биле разпалвани од насилната намеса на БКП и Коминтернот во македонските борби,оти они сакали да нема борба за национално ослободуванье,а само "класова" борба! Социалист бил и Яне Сандански,но он бил и турски шпион,затоа имал задача да тепа честните борци за Македония,оти требало да помага на турците за пари (за златни турски лири- турците му давали по 100-120 лири месечно за тие услуги),а требало да разчиства патот и за магариите,кои ги направили социалистите (комунистите) во Македония. Сандански бил осуден на смрт от ВМРО затоа,че предал Гоце Делчев на турците,спрел востанието во Серскиот округ и утепал водачите на ВМРО,оти сакал он да седне на столот им. Во 1919 г. (по смртта на Яне) сите оцелели од народниот гнев санданисти,кои биле и бандити,и кокошкари,станали комунисти!

од цел текст за да ја сфатиш суштината само ова требаше да го прочиташ и се ќе ти беше јасно
Koga Hristov prvpat dopatuval vo Bugarija vo 1927 godina se smetalo za retka chest da se bide blizok so Makedonec. No, koga si zaminal vo 1934 godina na Makedoncite bila frlena anatema. Lugjeto so potsmev gi narekuvale chikashki gangsteri. Pozicijata na Makedoncite vo Sofija pred da pochnat megjusebnite istrebuvanja bila slichna na onaa na Evreite vo Njujork. “Tie go pretstavuvaa ‘rbetot na ekonomskiot, profesionalniot, opshtestveniot, politichkiot i kulturniot zhivot na glavniot grad. Najvazhna lichnost vo rechisi sekoja dejnost verojatno e Makedonec ili barem polovina Makedonec. Lugjeto se falea so makedonskata krvna linija nebare taa gi udostojuvashe so poseben blagoslov”, pishuva Hristov…