Неколку делови  во истражувањата по француските Архиви за Француската дипломатија во политиката на Македонија
-

Nezavisno od silnata propagandna dejnost na sosednite balkanski drzavi vo Makedonija i vo svetot vodena so cel da go “dokazat nivnoto pravo” nad ovaa teritorija i narod, uste vo vtorata polovina na XIX-ot vek, francuskite diplomatsko-politicki i drugi pretstavnici go naglasuvaat soznanieto za posebnsota na makedonskiot narod vo odnos na sosednite balkanski narodi. Pritoa, mu zabelezuvaat na makedonskiot narod za negovata zatvorenost, za koja smetaat deka e mozebi rezultat na stravot da se deklariraat otvoreno za Makedonci”. Ovie francuski soznanija i ocenki se izvleceni od dokumentacijata vo arhivskiot diplomatski centar vo Nant i Pariz, vo arhivskiot fond “Generalen drzaven fond”. Spored ovaa francuska dokumentacija, “Makedoncite poresitelno se se deklariraat za Makedonci vo prvite dve decenii na xx-ot vek”.
Pricinite za neuspesite na makedonskoto osloboditelno dvizene, gledano niz dioptrijata na francuskite diplomatsko-politicki, voeni i drugi pretstavnici vo Makedonija i balkanskite drzavi, se sostojat pred se vo negativnite vlijanija na propagandnite i zavojuvackite oruzeni akcii na sosedite nad maakedonskiot narod, a posebno na realnosta sto zad makedonskiot narod ne stoela kako zastitnicka nekoja od golemite sili. Toa vprocem, spored ocenkatana francuskiot konzul vo Solun od 12 fevruari 1906 godina, argumentirano go potkrepuva pratenikot vo italijanskiot parlament i minister za nadvoresni raboti na Italija Francesko Gvicardini vo proektot “Impresii za Makedonija” (Impressioni di Macedonia), kade gi iznesuva sostojbite vo Makedonija i Balkanot posiroko, izlozuvaj}i ja na zestoka kritika evropskata diplomatija, a posebno golemite sili. Sustinata na pogledite na Gvicardini, spored stojalisteto na francuskiot konzul vo Solun, se sostoi vo nedovolnata zalozba na evropskite golemi sili vo sprecuvawe na probivot i dominantnoto vlijanie na Rusija i Avstro-Ungarija, koi ne samo sto se protiv sozdavanje na makedonska drzava, tuku naprotiv, i sto sekoja od niv, trgnuvajki od sopstvenite interesi, go “zaboravija” postoenjeto na makedonskiot narod i negoviot stremez za sozdavawe na svoja drzava. Spored Gvicardini, sekoja od niv se zastapuva za razlicni zemji: Rusija za sozdavawe na golema Bugarija so izlez na Egejsko More i Avstro-Ungarija za sozdavawe na nova albanska drzava
Za pravoto na Makedonija na svoj nacionalen zivot i sozdavanje na sopstvena drzava govori francuskiot diplomatski pretstavnik vo Svajcarija vo svojot izvestaj pod naslov “Grupiranje na Makedoncite vo Svajcarija” od 20 septemvri 1918 godina. Toj ja izvestuva francuskata diplomatija deka na 3 septemvri 1918 godina e konstituirano “Makedonsko drustvo za nezavisna Makedonija” so svoja programa vo koja osnovnata cel e borbata na Makedoncite za izvojuvanje na svoja nezavisnost i sozdavanje na svoja drzava. Za taa cel ova drustvo izdade “Proglas do Makedoncite vo Svajcarija” vo koj se podvlekuva deka “sekoj narod ima pravo da zivee i da bide sloboden i da raspolaga so sebe licno, sto e prirodno covecko pravo… Makedonija ne im pripaga nitu na Bugarite, nitu na Srbite, taa im pripaga na Makedoncite – Makedonija na Makedoncite…
Spored pretsedatelot na Sovetot na ministrite za nadvoresni raboti na Francija, vo 1924 godina (mart) brojot na Makedoncite vo Bugarija iznesuva 500.000, a spored tursko-bugarskiot dogovor od 15 oktomvri 1923 godina se naglasuva deka “1.200.000 Makedonci se narekuvaat kako Makedonci, a ne bugarski Makedonci i se zalagaat za sozdavawe na avtonomna Makedonija”.
Vo izvestajot od 1923 godina na univerzitetskiot profesor Reiz do francuskiot minsiter za nadvoresni raboti Rajmon Poankare pod naslov “Situacijata vo Makedonija – rezultati od anketata na proafesorot Reiz vo Makedonija”, avtorot vrz naucna osnova izvlekuva zaklucoci vo koi ne samo sto ja podvlekuva nacionalnaa posebnost na Makedonija i Makedoncite tuku i dava poddrska za nivnoto pravo na drzavnost i samostojnost.
Isto taka zasluzuva polno vnimanie izvestajot na francuskiot diplomatski pretstavnik vo Kanada M. Kniht od 1929 godina upateno do francuskoto ministerstvo za nadvoresni raboti pod naslov “Politickite organizacii na Makedoncite vo SAD i Kanada”, kade toj ne samo sto gi izdvojuva Makedoncite kako posebna nacionalna individualnost tuku go naglasuva nivnoto politicko i nacionalno edinstvo i povrzanosta so i za Makedonija, so izrazeni tendencii za svoja nacionalna pripadnost.
Vo izvestajot na francuskiot ambasador vo Sofija Anri Kanbon pod naslov “Merki na policijaa protiv Makedoncite” od 26. 06. 1930 godina, ispraten do francuskata vlada, – Anri Kanabon, Francuski diplomatski pretstavnik vo Sofija, izvestaj “Policiski merki protiv Makedoncite vo Bugarija”, 26. 06. 1930 godina.> se izlozuvaat bugarskite vlasti na najostri osudi poradi brutalnite policiski merki protiv Makedoncite vo Bugarija
…